Voščilnico sem naredila za gospo, ki je praznovala 50 let (kasneje sem dodala še številko 50), pa sem po vsem Vladkinem akvarelnem navdihu, dobila preblisk, da bi poskusila izdelati lasten akvarelni papir 🙂 . Baltazar je rekel: `Ja, seveda!` in sva se lotila 🙂 .

Pomislila sem namreč…če Gesso spremeni rjuho v površino primerno za barvanje, bo verjetno tudi papir. Vzela sem najslabši šeleshamer, kar ga imam…kjer se vsak nanos barve takoj vpije in ga niti pod razno ne razmažeš z vodo…in ga premazala z Gessom.

Ko sem je posušilo, sem belo embosirala vrtnice in začela z barvanjem….in deluje!!! Papir se je obnašal čisto drugače in je dejansko postal primeren za akvarelno tehniko. Najprej sem celo vrtnico pobarvala zelo svetlo, potem pa sem dodajala barvo ob robovih. Jaz sem z barvanjem vedno zelo hitro zadovoljna in mi ni vzelo veliko časa 🙂 .

Tokrat papirja nisem nič ravnala pod knjigami, sem kar pustila, da so vrtnice ostale malce zvite. Na osnovo sem jih zalepila le delno in nato čez, s 3D blazinicami, zalepila okvir…vse skupaj tako deluje bolj dimenzionalno, kot če bi jih prilepila v celoti.

Fotografije niso nastale istočasno, zato se barve vrtnic ne ujemajo. Sem pa dejansko opazila, da tako obdelan papir vpliva na intenzivnost barv. Ko je mokro, so barve veliko bolj intenzivne, potem pa nekoliko obledijo in tudi malce spremenijo odtenek.

Preden vas pozdravim, se še navežem na vaše misli in komentarje glede naše vrtnarke. Žal je recept za takšnega otroka zelo `žalosten`…biti moraš samo tako nesposoben, da ti odvzame naloge 😉 .

Bodite zelo lepo!

Tina

Uporabljeni izdelki Najlepši par: